1. oteklina, navadno od udarca:iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo:dobiti bunke; naložiti bunke
2. pog. glavič, betiček:palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
3. slabš. debela, nerodna ženska:tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka