búrnus -a (ȗ) 

  1. 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih
     
    obl. po burnusu posneto oblačilo
  2. 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek