• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

búrovž -a m (ú) 

  1. 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem
  2. 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl
  3. 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek