carína -e ž (ī) 

  1. 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina
     
    ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov
  2. 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek