céla -e ž (ẹ̑) star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela
 
arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek