cementácija -e ž (ámetal. 

  1. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov
  2. 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami
    ♦ 
    petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek