cép -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑nav. mn. 

  1. 1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi
  2. 2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek