• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

cepetáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti
  2. 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami

cepetajóč -a -e: cepetajoč otrok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek