• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

cepìč cepíča m (ȉ í) 

  1. 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov
  2. 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek