cirkón tudi zirkón -a (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom
 
min. rudnina cirkonijev silikat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek