crédo tudi krédo -a [kre-(ẹ̑) 

  1. 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo
     
    prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek