cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvə-incve-nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; énavadno sedanji čas 

  1. 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
  2. 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
  3. 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete // obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
  4. 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
    ● 
    redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je

cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek