1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota:občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči
2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost:bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari
3. zastar. čarovnija:čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede
Dostopnost