• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

časomerílec -lca [lcinu̯c] m (ȋ) 

  1. 1. uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela: normirci in časomerilci
  2. 2. šport. sodnik, ki meri čas pri tekmovanju: časomerilci so tekmovalcu izmerili enak čas kot električna naprava



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek