• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čebelár -ja [čebinčəb] m (á) kdor goji čebele: na stara leta je bil čebelar; čebelar ogreba roj; sestanek čebelarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek