• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čéditi -im nedov., čéden in čéjen (ẹ́ ẹ̄) raba peša čistiti, snažiti: čediti hlev in živino; čediti po hiši / čediti drevje trebiti

čéditi se 

  1. 1. redko lepšati se, lepotičiti se: po celo uro se čedi pred ogledalom
  2. 2. ekspr. iztrebljati se: čedit se hodijo kar za grm



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek