čédnost -i ž (ẹ́) 

  1. 1. raba peša dobra lastnost, krepost: bila je znana po čednosti in poštenosti; vsi so ga spoštovali zaradi njegovih čednosti; ekspr. hinavščino zavija v plašč čednosti
     
    preg. skromnost je lepa čednost // star. poštenost, neoporečnost: vsem je znana čednost njegovih poslov
  2. 2. star. odlika, vrlina: izvirnost je poglavitna čednost pisatelja
  3. 3. zastar. čistoča: zelo skrbijo za čednost v hiši



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek