čêlnica -e ž (ȇ) 

  1. 1. anat. čelna kost: prebil si je čelnico
  2. 2. nar., navadno v zvezi s panjski čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča; (panjska) končnica: poslikane panjske čelnice
  3. 3. nar. čelna deska postelje; končnica: rjuha je segala čez čelnico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek