• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čepênje -a s (é) glagolnik od čepeti: od čepenja ga bolijo noge / nezdravo čepenje med štirimi stenami
♦ šport. smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek