• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

češúlja -e ž (ú) 

  1. 1. več cvetov gosto skupaj: češulja bezgovega cvetja; češulje cvetja na koncu vej
  2. 2. odkrhnjena vejica: pod obrano češnjo je polno češulj
    ♦     bot. socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek