• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

četvérček -čka m (ẹ̑) 

  1. 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je četverčke
  2. 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: zidati dvojčke in četverčke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek