• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

četvérnik -a m (ẹ̑) nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek