• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

četvéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot

  1. a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat
  2. b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek