• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čík -a m (ȋ) 

  1. 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik
  2. 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika
  3. 3. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike
    ●     pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; neskl. pril.: pog. čik gumi žvečilni gumi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek