1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih:nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo // nav. mn. gleženj:do členkov gaziti blato
2. del, ki se veže z drugimi v celoto:speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov ♦ bot. del stebla med dvema kolencema; lingv. beseda brez samostojnega pomena, ki se navadno prideva drugim
Dostopnost