• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. 

  1. 1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak
  2. 2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ponavlja, lani je čofnil
  3. 3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek