čúdenje tudi čudênje -a s (ú; é) glagolnik od čuditi se: po dolgem čudenju so utihnili; zdaj ni časa za čudenje in vpraševanje / knjiž. v njenih sinjih očeh je bilo čudenje začudenje // redko srčnost navda celo sovražnike s spoštovanjem in čudenjem z občudovanjem
Dostopnost
Dostopnost