• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čúdo prisl. (ȗ) ekspr. 

  1. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: čudo lepi dnevi; čudo hitro je minilo
  2. 2. redko izraža zelo veliko količino; čuda: nabralo se je čudo ljudi; prim. začudo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek