• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

defékten -tna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna
  2. 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek