déj-a (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. dejanje, akt: to je ustvaril z enkratnim stvariteljskim dejem
  2. 2. filoz. kar povzroči, da kaka stvar je: dej stvari / čisti dej po tomistični filozofiji bog



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek