• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

deklína -e ž (í) 

  1. 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo
  2. 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina
  3. 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi
  4. 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek