deklinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklinacijo: deklinacijska končnica / deklinacijski kot; deklinacijska igla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek