• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dekúrija -e ž (ú) pri starih Rimljanih 

  1. 1. vojaška enota desetih konjenikov: nad upornike so poslali dve dekuriji
  2. 2. občinski upravni svet v mestih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek