délta-e ž, tudi neskl. (ẹ̑) četrta črka grške abecede: gama, delta [δ]

délta neskl. pril. četrti po vrsti: stranica nasproti kota delta
♦ 
aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; metal. delta zlitina zlitina bakra, cinka, železa in svinca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek