dendríten -tna -o prid. (ȋ) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek