desétka -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset
  2. 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
     
    rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
  3. 3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
  4. 4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek