desétléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 

  1. 1. star deset let: desetleten deček; desetletni otroci; že desetleten je služil za pastirja
  2. 2. ki traja deset let: desetletno obdobje; kljub komaj desetletni praksi so dosegli lepe uspehe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek