• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

desoláten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek