despót -a (ọ̑) 

  1. 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna
     
    zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459
  2. 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek