dieléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dielektrik: dielektrične lastnosti; dielektrične snovi
 
elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; dielektrična konstanta dielektričnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek