• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

díka -e ž (í) zastar. 

  1. 1. okras: meč mu je samo za diko / prijaznost in dobrota sta njegova dika / sin mu bo gotovo v diko v ponos, čast
  2. 2. slava, odličnost: zdaj je konec tvoje moči in dike; znamenje časti in dike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek