1. način izgovarjanja besed ali stavkov, izreka:naša gledališka dikcija temelji na osrednjem govoru; ima dognano, lepo dikcijo; monotona dikcija
2. način izražanja, podajanja, slog:dikcija njegovih pesmi postaja vznesena; novi prijemi v dikciji in kompoziciji romana / omenjene ikone se po stilni dikciji že približujejo romanskemu občutju ♦jur. dikcija zakona ne dopušča dvoma