dinamítar -ja (ȋžarg. 

  1. 1. kdor se ukvarja z razstreljevanjem z dinamitom: bil je izkušen dinamitar
  2. 2. rib. kdor lovi ribe z metanjem razstreliva v vodo: ribiški zakon preganja dinamitarje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek