• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dišáva -e ž (ȃ) 

  1. 1. snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: jedem dodajamo razne dišave
  2. 2. kozmetično sredstvo prijetnega vonja: uporabljati drage dišave
  3. 3. nav. mn. vonj, duh: iz kuhinje so se širile prijetne dišave; zastar. dišava planinskega cvetja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek