dób -a (ọ̑) star. hrast: vihar je ruval stoletne dobe; gozd košatih dobov
 
bot. hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi, Quercus robur



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek