dobít -i ž (ȋ) knjiž. dobiček, premoženje: njegov cilj je le dobit; priti do dobiti
♦ 
agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek