• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dobítek -tka m (ȋ) 

  1. 1. denar ali predmet, dobljen v igri na srečo: zadeti glavni dobitek; s tombole se je vračal brez dobitka
  2. 2. knjiž. pridobitev, korist: to je izreden dobitek za vse narode; pokazal mu je svoj novi dobitek
    ♦     šah. dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta
  3. 3. zastar. dobiček, premoženje: samo za dobitek mu gre



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek