dobojeváti -újem dov. (á ȗ) knjiž. končati boj: tovariši, dobojevali smo / z notranjim predmetom četa je dobojevala poslednji boj; pren. dobojeval je v sebi boj očiščenja

dobojeváti se z bojem priti do česa, doseči kaj: dobojevati se do svobode

dobojeván -a -o: še ne dobojevani socialni boji; notranji boj še ni dobojevan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek