dobrodéjen -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) 

  1. 1. ki dobro, ugodno deluje: objame ga dobrodejen hlad; dobrodejni mir gozda; pogreznil se je v dobrodejen spanec; piha dobrodejen veter / dobrodejno zdravilo
  2. 2. zastar. dobrodelen: dobrodejno društvo

dobrodéjno prisl.: sprememba zraka zelo dobrodejno vpliva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek