dobrojédec -dca (ẹ̑) ekspr. kdor rad dobro in veliko jé: mož je znan dobrojedec; miza je pripravljena za dobrojedce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek